Ključna beseda: druga svetovna vojna

»Seveda, kljub obsežnim raziskavam in dokumentiranju druge svetovne vojne, še vedno odkrivamo nove plasti in poglede.«

»Te izkušnje – sovjetska dominacija, prisilne migracije, kolektivna krivda in povojne čistke – so močno zaznamovale njihov odnos do Evropske unije, sprave in politične stabilnosti.«

»Sodobni konflikti, zlasti v Jugovzhodni Evropi, Rusiji in Ukrajini, so še vedno prežeti s spomini na preteklost in nerešenimi ranami.«

»Na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani smo zgodovinarji primarno pedagogi, ki smo hkrati raziskovalci.«

»Če zgodovina res služi kot učiteljica življenja, je naša naloga, da jo prenesemo med ljudi.«

»Lekcija druge svetovne vojne ni abstrakcija iz knjig.«

»Najpomembnejši dokaz razumevanja lekcije druge svetovne vojne je popolna predanost obrambi.«

»Berlin znova pozivam k plačilu odškodnin za škodo, ki jo je država utrpela med vojno.«

»Namesto obžalovanja in opravičila Nemčije to ne zadostuje.«

»Namere imamo izplačati odškodnino približno 40.000 še živečim žrtvam.«

»Resnica najmočnejšega pač ni vedno najboljša, saj s tem oblast izenačuje z vednostjo.«

»Roman Dežela ZOO tankočutno poustvarja občutje, ki je prežemalo svet tik pred drastičnimi spremembami.«

»Na sublimni ravni romana se tako soočita dogodek in njegova interpretacija.«

»Nemčija se zaveda teže svoje krivde, odgovornosti za milijone žrtev nemške okupacije in poslanstva, ki iz tega izhaja.«

»To ni vprašanje let, ampak mesecev.«

»Ne morem si predstavljati, da Nemčija ne bi bila vodilna na področju skupne varnosti Evrope, pa tudi Poljske. Poljska kot ena največjih žrtev druge svetovne vojne in Nemčija kot povzročiteljica tega uničenja, te tragedije, morata danes kot svobodna, demokratična, evropska naroda skupaj učinkovito zagotavljati varnost Evrope.«

»Poleg tega je bil zaukazan molk. In če je kdo prekršil ta molk, je tudi sam stopil na pot pomorjenih. Veliko, zelo veliko otrok ni smelo izvedeti, kje so njihovi očetje, kje so njihovi strici, ali njihovi starejši bratje, ali sestre.«

»A tri tisoč kubičnih metrov skal, ki so prekrile pometane v brezno, je bilo premalo, da bi storilci mirno živeli in mirno spali. Ves mehanizem zastraševanja in prisilnega molka ni mogel opravičiti zločina. Zato je bilo treba vse tisoče in tisoče pomorjenih oblatiti še kot narodne izdajalce.«

»Je lahko izdajalec nekdo, ki brani svojo ženo in otroke, ki brani domačijo? In prav to so počeli tisti, ki se jih danes spominjamo in zanje molimo.«

»Danes ljudje kaj hitro podležejo skušnjavi, da bi se obrnili stran in rekli: 'Že veliko časa je minilo, treba je gledati naprej.' Za božjo voljo, pravi papež, nikar. Brez spomina ne moremo naprej, brez celovitega in čistega spomina ni rasti. Spodbujeni smo, naj ne bežimo pred resnico, kajti prej ali slej nas bo ujela.«

»Šele ko bomo za pomorjene našli primerno pokopno mesto, in skupaj z večino sem prepričan, da je to na ljubljanskih Žalah, toliko časa jih naš narod ne bo sprejel v svojo sredo. Takrat bomo dejansko stopili na pot sprave in prihodnosti, ko jih bomo kot narod sprejeli v svojo sredo. Bog daj, da bi bili to sposobni in pripravljeni storiti. Potem bodo to in vsa druga podobna mesta po Slovenji postali kraji spomina, molitve in odpuščanja.«

»To so neizmerna ljubezen do domovine, neizmeren pogum in celo žrtvovanje lastnega življenja, kajti pogum ni odsotnost strahu, pogum je premagati strah in se podati na negotovo pot, kjer ni zagotovljene možnosti, da boš zmagal.«

»Slovenski narod je bil zlasti v 20. stoletju podvržen svetovnima vojnama ter poskusom potujčenja in uničenja, vendar se nismo nikoli predali.«

»Nihče nima pravice reči, da se narodi nimajo pravice boriti za svoj obstoj, zlasti pa ne mi Slovenci, ki moramo vedno zagovarjati zlasti majhne narode, da uresničijo svoje sanje in da živijo tako, kot je njihova volja.«

»Takrat smo se odločili, da bomo postavili razstavo mestne zgodovine, ki bo obravnavala predvsem leta, ko je kralj Jugoslavije Aleksander I. Karađorđević Jesenice povzdignil v mesto.«

»Najhuje je bilo, da so bili zaznamovani tudi otroci.«

»Želimo s tem nagovoriti tudi družine, mlade, tiste, ki jim muzeji mogoče niso tako blizu, pa tudi navdušence nad igrami, kakršne so sobe pobega.«

»K sreči ni bilo eksplozij ali nesreč.«

»Bombe so ležale poleg naših hiš 80 let.«

»Na slovenskih tleh je v času druge svetovne vojne padlo 720 zavezniških letal, slovenski partizani pa so rešili več kot 800 zavezniških letalcev in vojnih ujetnikov. Razstava govori o junaških zgodbah malih ljudi, ki so pomagali zavezniškim letalcem v težkih trenutkih druge svetovne vojne.«